Šola je zgradba
s štirimi stenami –
in prihodnostjo vmes.
Lon Watters
ZAČETEK ŠOLSTVA na CVENU
Začetek šolstva na Cvenu sega v obdobje pred letom 1880, v čas pred gradnjo današnje šole. Takrat je bila v Makoterjevi »kuči« (danes na hišni številki 15), privatna, neformalna šola.
Sredi ravnega polja so leta 1882 zgradili lepo poslopje – »Cvensko narodno šolo«. To je bila šola enorazrednica, katero so obiskovali otroci iz Cvena, Mote, Spodnjega in Zgornjega Krapja. Šola je svoja vrata odprla 16. oktobra 1882. Že naslednje leto so jo razširili v dvorazrednico, leta 1884 pa v trirazrednico. Prvi učitelj in pozneje vodja šole je bil Tomaž Pušenjak.
Pri gradnji šole se je v tistem času izkazala vaška solidarnost. Ljudje so stopili skupaj. Ženske so na glavah v svitkih nosile opeko, v škafih malto, vaški mojstri pa so sodelovali pri gradnji.
V šoli so otroci dobili temeljna in primerna znanja v branju, pisanju in računanju. Praktično so se usposobili tudi v delu na šolskem vrtu. Imeli so drevesnico s čebelnjakom. Dečki so se učili obrezovanja in cepljenja dreves ter rokovanja s čebelami, dekleta pa opravil na vrtu in se preizkušala v ročnih delih.
Pouk se je začel ob deveti uri in trajal do dvanajstih. Potem so otroci šli domov. Nadaljeval se je ob dveh popoldne in trajal do paše. V času jesenskih spravil poljskih pridelkov so imeli otroci počitnice, da so lahko pomagali pri kmečkih opravilih.
Po cvenski šoli so nekateri kmečki sinovi šolanje nadaljevali na meščanski šoli v Ljutomeru (današnji gimnaziji), nekateri pa so se podali še dlje, v Maribor, pa tudi čez mejo. Vrnili so se kot izobraženi kmetovalci in pustili pozitivne sledove na svojih gospodarstvih, kar je vplivalo na razvoj zadružne zavesti na Cvenu in okolici.
Od obstoja šole, je bila šola kulturni center, kjer je deloval pevski zbor, bralno društvo, knjižnica, ustanovila se je 1. kmetijska zadruga in tamburaška skupina na Avstrijskem Štajerskem, v šoli pa so pripravljali tudi igre. Nosilci kulturnega dogajanja so bili tedanji učitelji.
Med vojno je šola prišla pod nemško oblast. Pouk se je izvajal v nemškem jeziku z nemškimi učitelji. Pred koncem vojne, ko so Nemci šolo zapustili, so jo zasedli Kozaki, ki so zelo uničili notranjost zgradbe. Razbili so šolske klopi in si z razbitinami ogrevali prostore.
Takoj po vojni je nova oblast s pomočjo domačinov za silo uredila šolske prostore. Pouk je lahko normalno stekel.
Takrat je bilo tukaj veliko Medžimurske populacije, saj so starši svoje otroke pošiljali sem za pastirje, njihovi gospodarji pa so jim omogočili tudi šolanje na cvenski šoli.
Na sedanjem igrišču je bil nekdaj sadovnjak, čez cesto pa vrt, kjer se je pridelalo veliko hrane za ozimnico in malico. Pridne gospodinje so zvečer prihajale v šolo, da so spravljale zelenjavo za zimo.
Zraven drvarnice je bila tudi stanovanjska hiša za učitelje, število otrok v razredu je bilo mnogo večje kot danes.
Šola je bila do leta 1967 samostojna, od takrat dalje pa je Podružnica Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer.
1975 leta so pri šoli naredili asfaltno igrišče. V bivši stanovanjski hiši za učitelje, so tri leta pozneje ustanovili dva oddelka vrtca.
1983 leta je bila šola v celoti obnovljena, od prejšnje zgradbe so ostali samo zunanji zidovi, 1998 se je začela gradnja vrtca in telovadnice, pa tudi šolska zgradba se je ponovno uredila.
V zadnjih letih smo ob pomoči občine, matične šole, razpisov, donatorjev posodobili učilnice z novo notranjo in računalniško opremo ter uredili okolico šole.
Hvaležni smo staršem, ki so v jeseni 2020 dali pobudo, za prijavo na projekt ES vrtca in šole, dela se počasi zaključujejo. Vrtec in šola dobivata novo podobo.
Šola, telovadnica, šolsko igrišče in dvorišče so prostori, kjer si naši učenci pridobivajo nova znanja, spretnosti, delovne navade, si skozi igro in delo razvijajo pristne medsebojne odnose ter rastejo v mlado odgovorno osebo.
Zgodovina šolstva na Cvenu se piše že 140 let. To je dolga doba. V tem času se je marsikaj spremenilo. Še vedno pa je v središču otrok – učenec.
Lepo je učiti otroke šteti, toda še lepše jih je naučiti tisto, kar šteje.
Bob Talbert
Janja Magdič, Kardinar
CVENSKA ŠOLA
Na cvensko šolo sen tudi jaz hodla,
pa se tan mantrola.
Bormeš, to že tak dugo je,
ka skoro ne spotin se.
*
Malo sen premišlovala,
pa se kumaj spotila,
kak nan je te fajn bilo
pa snega je dosti spadnilo.
*
Tistokrot smo gazili prek po jivi
ali so nas s sanmi pelali kuji.
To se gnes nemre zgoditi,
deca se vozijo z avtobusi.
*
V prven razredi nas je Plohlova včila,
tudi v drugen nas je ona mela.
V tretjen pa učitelca Roškarova je bila,
v zodjen štrten pa Mariničova.
*
Potli pa gor na breg v Lotmerk smo hodili,
cvensko šolo fest pogrešali.
Na Cveni nas je bolj malo bilo,
glih zato nan je tak fajn bilo.
*
Šola že 140 let stoji,
se totega svetka veseli.
Lepo so jo vun napravili,
še notri fse na novo zrihtali.
*
Računalnikov negda nismo meli,
fčili smo se na paši.
Glova je naš računalnik bila,
pa stroga učitelca.
*
Zaj na kunci van poven,
ka ponosna sen,
ka na cvensko šolo
negda hodla sen.
*
Zato cvenska šola še dugo naj stoji,
z jo fsi jini učiteli.
Deci znoje še dale naj deli,
ka do negda pametni!
